Miti o prireji mesa, mleka, jajc, ... s kloniranimi in transgenimi živalmi

Marko Dolinar piše na svojem blogu "Klonov še ne bo na evropskih krožnikih". Ob številnih debatah o gensko spremenjenih organizmih, ki se v poljedeljstvu že uporabljajo, se vsake toliko časa pojavijo tudi ideje, teze, mnenja, kritike, ... o uporabi kloniranih in transgenih živalih. Klonirane živali so "popolne" kopije izvorne živali, medtem ko imajo transgene živali vstavljen gen iz druge vrste. Veliko ljudi čuti do teh tehnologij odpor. Sam sem nekje vmes, ne vidim večjih zadržkov, a vrag je vedno v podrobnostih, ki jih (še) ne poznamo. Bi pa rad povdaril, da omenjene tehnologije le niso tako super s finančnega stališča. Drži, da so že klonirali živali, drži, da so različnim živalim že vnesli gene iz drugih vrst. A je na drugi strani tudi kopica praktičnih težav ter velika težava, ki se ji po domače lepo reče "računica". Vsi omenjeni postopki so za sedaj še zelo dragi, nezanesljivi in neučinkoviti. Menim, da še lep čas ne bomo imeli na mizi mleka, mesa, jajc, ... od kloniranih in transgenih živali. Blasco je slikovito prikazal, da bomo še lep čas uporabljali klasične metode izboljševanja populacij kmetijskih živali (=selekcija) in da so mnoge moderne biotehnološke metode neprimerne za praktično uporabo v živinoreji.