Plače?

Po mailu dobim sledeči link, ki prikazuje plače. Najprej sem rekel, da ne bom pogledal. Seveda se nisem mogel upreti. Kdo vse spada na seznam ne vem. Po pregledu, sem se vprašal kako lahko ima ravnatelj srednje šole večjo plačo kot predsednik republike? Slučajno poznam dotično gimnazijo in mirne volje rečem, da tole enostavno ne more iti skupaj. Sicer ne vem, kaj dela predsednik republike, ker ga itak ni na spregled že nekaj časa - za to dobi 6.482 EUR/mesec. Je čisto vseeno ali je bruto ali neto. Vsekakor ravnatelj srednje šole po mojem ne bi smel imeti večjo plačo kot predsednik republike. Hmm. Zelo visoko je tudi na seznamu ravnatelj osnovne šole. Pa ne da podcenjujem delo šol, ampak kar je preveč je preveč.

FABISnet

Na Oddelku za zootehniko, Biotehniške fakultete smo v okviru evropskega projekta FABISnet že pred časom vzpostavili lokalni informacijski sistem, ki zajema podatke o pasmah domačih (kmetijskih) živali.

Danes smo zaključili s prevodom, kar omogoča slovenskim uporabnikom enostaven ogled. Dostop je za obiskovalce prost in omogočen preko všečnega spletnega vmesnik tukaj. Sledite povezavi "Pasme" in nato izberite državo, vrsto in pasmo.

Kar nekaj podatkov manja, a to se bo sčasoma močno spremenilo. Bodite na preži!

Cena stanovanj

Že kar nekaj časa se ubadam za mislijo na rešitev stanovanjskega problema. Žal so vse skupaj le misli in smeli poskusi. Cene so enostavno zasoljene in če moraš vmes še živeti v najemniškem stanovanju enostavno ni šans, da prebiješ zid do lastnega stanovanja. Namesto, da bi varčeval, plačuješ najemnino. Pri stanovanjskem skladu je pa žal tudi precej odvisno od sreče, da si ižreban. Potem pa še zame zgrešena definicija mlade družine.

Cene stanovanj v Ljubljani in daleč na okoli so kar lepo okoli 30 mio starih SIT. Preprost izračun pravi, da bi z mesečnim obrokom 100.000 starih SIT odplačeval 25 let. Seveda je ta izačun povsem enostaven, saj ti nihče ne bo dal kredita brez obresti. Potem pa slišiš, da Mirko Jelenič bodo izplačali 137.000 evrov za eno leto. Tip si bo lahko s tem denarjem kupil stanovanje ali pa pametno naložil v delnice, sklade, ... RK je očitno res dobrodelna organizacija. Adijo!

Mednarodna razstava drobnice v Logarski dolini

V soboto in nedeljo je bila v Logarski dolini mednarodna razstava drobnice (ovc in koz). Sodelovali so slovenski ovčerejci in kozerejci ter ovčerejci iz Italije in Nemčije. Žal so udeležbo odpovedali rejci iz Avstrije in Švice, zaradi strogih veterinarskih pogojev. O tem več drugič. Razstavljene so bile praktično vse pomembnejše pasme ovc on koz iz Slovenije. Nekatere so lepo predstavljene tukaj.

Poleg razstave se je v soboto odvijalo 12. tekomovanje v striženju ovc. Ves čas so bili prisotni številni rejci in prodajalci izdelkov povezanih z drobnico tako ali drugače.

Žal ne morem ponuditi povezave, da bi si sedaj kdo ogledal, kako smo se imeli. Lahko vam je žal, da vas ni bilo! Sigurno bodo o tem pisali v reviji Drobnica.

Definicija mlade družine

Stanovanjski sklad uporablja sledečo definicijo mlade družine: "Mlada družina je življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki, posvojenci ali pastorki, pri čemer vsaj en otrok v koledarskem letu javnega poziva Sklada še ni šoloobvezen." Baje je ta definicija povzeta po enem zakonu.

Zgleda smiselno in ker je danes veliko parov pri prvem otroku starih okoli 30 (moja lastna opažanja), definicija kar zdrži v smislu, da rabijo takšni pari pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Kaj pa če ima par pri tej starosti otroka (enega ali pa več), ki je že šoloobvezen? Potem takšna družina ni več mlada družina, družina, kjer so starši stari 40 (ali pa tudi 50 let, da malo pretiravam) in še nimajo šoloobveznega otroka pa je mlada družina. Meni se zdi ta definicija mimo oziroma bi morala upoštevati starost staršev. Saj je ja namen, da se pomaga mladim družinam, ki so dejansko res mlade! Ne vidim zakaj bi starost otroka predstavljala pomembno ali pa vsaj ne edino vlogo pri tem. Poleg tega gredo po novem otroci eno leto prej v šolo!

Oh ja ...

Število genov in intenzivnost selekcije

S prijateljem sva imela diskusijo na temo števila genov in intenzivnosti selekcije. Nekje sem zapisal:

"V kolikor je selekcija osnovana le na manjšem številu genov, je intenzivnost selekcije znatno višja s tem pa tudi zmanjševanje variabilnosti in verjetnost izgube mutacij."

Prijatelj je menil, da zmanjšanje variabilnosti narašča s številom genov, na katere delamo selekcijo. Npr. če delamo selekcijo na Ryr1 in RN- gena skupaj, je večja intenzivnost selekcije, kot če delamo le na enega od teh dveh.

Moj odgovor:

Imaš in nimaš prav. Vzemiva, da imamo v populaciji dva nevezana gena A in B ter, da ima vsak dva alela, torej A1 in A2 in B1 in B2. Nadalje vzemimo, da je frekvenca vseh alelov Pr(A1)=Pr(A2)=Pr(B1)=Pr(B2)=0.5, kjer Pr() pomeni  erjetnost/delež/frekvenco za posamezni alel.

Potem imava v populaciji sledeče stanje:

A1A1 B1B1       Pr(A1) * Pr(A1) *     Pr(B1) * Pr(B1) = 1/16 = 0.0625
A1A1 B1B2       Pr(A1) * Pr(A1) * 2 * Pr(B1) * Pr(B2) = 2/16 = 0.1250
A1A1 B2B2       Pr(A1) * Pr(A1) *     Pr(B2) * Pr(B2) = 1/16 = 0.0625

A1A2 B1B1 2 * Pr(A1) * Pr(A2) *     Pr(B1) * Pr(B1) = 2/16 = 0.0625
A1A2 B1B2 2 * Pr(A1) * Pr(A2) * 2 * Pr(B1) * Pr(B2) = 4/16 = 0.1250
A1A2 B2B2 2 * Pr(A1) * Pr(A2) *   * Pr(B2) * Pr(B2) = 2/16 = 0.1250

A2A2 B1B1       Pr(A2) * Pr(A2) *     Pr(B1) * Pr(B1) = 1/16 = 0.0625
A2A2 B1B2       Pr(A2) * Pr(A2) * 2 * Pr(B1) * Pr(B2) = 2/16 = 0.1250
A2A2 B2B2       Pr(A2) * Pr(A2) *     Pr(B2) * Pr(B2) = 1/16 = 0.0625

Skupaj: 9 genotipov                        Vsota: 1

Če bi odbirali le na en genotip in bi odbrali le A1A1, potem bomo odbrali 4/16 populacije. Če pa bi odbirali na dva genotipa in bi odbirali npr. le A1A1 B1B1 i.e. Ryr1 in RN- pa le 1/16 populacije. Torej je tvoja trditev o intenzivnosti selekcije pri večjem številu genov pravilna.

Ampak! Ko upoštevaš več genov hkrati, skoraj nikoli ne greš tako ozko, da odbereš le tisti genotip, ki te je naj zgoraj je to bil A1A1 B1B1 ampak želiš čimbolj optimalno kombinacijo, ki je recimo lahko tudi A1A2 B1B1, A1A1 B1B2 itd. Ko število genov narašča, izjemno hitro narašča tudi število različnih genotipov. Tako je potem odbira na podlagi večjega števila genov manj intenzivna in dolgoročno nudi več napredka. Kje je sedaj meja med enim in drugim pristopom pa ...