Življenjska prireja ovc bovške in oplemenjene bovške pasme
Pri diplomski nalogi Kendi Perčič (PDF 575 kB) smo analizirali življenjsko prirejo ovc bovške in oplemenjene bovške pasme. Sedaj smo en del tega dela pripravili za objavo v reviji - tokrat hrvaški. Prispevek si lahko ogledate tukaj.
Dobra analiza, ki utemeljuje, da bovška pasma ne zaostaja veliko za oplemenjeno bovško. Dobro delo! Pri branju se mi je postavilo nekaj vprašanj in pomislekov. - Povprečna rojstna masa gnezda se med skupinama (<= 1996 in > 1996) razlikuje kar za 3,6 kg. Meni se zdi ta razlika kar precejšna. Predvsem se mi zdi visoka maksimalna vrednost v skupini > 1996 (47,4 kg). - Trditev, da rejci preje izločijo živali z nizko proizvodnjo je vprašljiva. Pa ne v tem smislu, da bi preje izločili visoko proizvodne živali. Pred tem se je namreč potrebno vprašati: Kolikšen delež izločitev pa sploh je posledica odločitve rejca. Pri govedu smo pri pregledu vzrokov izločitev ugotovili, da ima rejec pri tem bolj malo besede. (Peti slajd predstavitve: http://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/seminarji/jenko_dolgozivost.pdf) - Pri točki 2. Število jagnjet, mislim, da se nanašate na tabelo 2 in ne 4 kot navajate. - Grafikon 2 je zelo presenetljiv. Predvsem drastično povečanje deleža izločenih ovac že v prvi laktaciji.
- Pri rojstni masi jagnjet smo imeli zelo malo podatkov za obdobje <= 1996, zato so tisti podatki nezanesljivi. Gre pa za rojstno maso vseh gnezd v življenju ovce, zato ~50 kg niti ni nemogoča vrednost, če predpostavljamo ~4 kg za eno jagnje (glej diplomsko nalogo Potočnik Metke). Navsezadnje je bil maksimum za število rojenih jagnjet v tem obdobju kar 20!
- Glede vpliva rejca na izločitev je vedno tako tako - ampak kakorkoli obračam imaš najbrž prav.
- Hvala za opazko glede tabele 2/4.
- Grafikon 2 je takšen, ker manjkajo izločitve ovc, ki bodo izločene v višjih laktacijah. Čez nekaj let bi morala biti desna stran precej podobna levi strani. Podobno zgodbo sem opazil tudi pri govedu.
2 comments:
Dobra analiza, ki utemeljuje, da bovška pasma ne zaostaja veliko za oplemenjeno bovško. Dobro delo!
Pri branju se mi je postavilo nekaj vprašanj in pomislekov.
- Povprečna rojstna masa gnezda se med skupinama (<= 1996 in > 1996) razlikuje kar za 3,6 kg. Meni se zdi ta razlika kar precejšna. Predvsem se mi zdi visoka maksimalna vrednost v skupini > 1996 (47,4 kg).
- Trditev, da rejci preje izločijo živali z nizko proizvodnjo je vprašljiva. Pa ne v tem smislu, da bi preje izločili visoko proizvodne živali. Pred tem se je namreč potrebno vprašati: Kolikšen delež izločitev pa sploh je posledica odločitve rejca. Pri govedu smo pri pregledu vzrokov izločitev ugotovili, da ima rejec pri tem bolj malo besede. (Peti slajd predstavitve: http://www.govedo.si/files/cpzgss/knjiznica/seminarji/jenko_dolgozivost.pdf)
- Pri točki 2. Število jagnjet, mislim, da se nanašate na tabelo 2 in ne 4 kot navajate.
- Grafikon 2 je zelo presenetljiv. Predvsem drastično povečanje deleža izločenih ovac že v prvi laktaciji.
lp
Janez hvala za pregled!
- Pri rojstni masi jagnjet smo imeli zelo malo podatkov za obdobje <= 1996, zato so tisti podatki nezanesljivi. Gre pa za rojstno maso vseh gnezd v življenju ovce, zato ~50 kg niti ni nemogoča vrednost, če predpostavljamo ~4 kg za eno jagnje (glej diplomsko nalogo Potočnik Metke). Navsezadnje je bil maksimum za število rojenih jagnjet v tem obdobju kar 20!
- Glede vpliva rejca na izločitev je vedno tako tako - ampak kakorkoli obračam imaš najbrž prav.
- Hvala za opazko glede tabele 2/4.
- Grafikon 2 je takšen, ker manjkajo izločitve ovc, ki bodo izločene v višjih laktacijah. Čez nekaj let bi morala biti desna stran precej podobna levi strani. Podobno zgodbo sem opazil tudi pri govedu.
Post a Comment